Omemba: Aleš Završnik

»Problem sovražnega govora je v veliki meri problem politične kulture.«

»Svoboda izražanja ni neomejena pravica.«

»Razlogov je več. Eden od pomembnih je tudi ta, da se sovražnega govora lotevamo in ga raziskujemo z različnih področij, z družboslovja, pa tudi tehničnih ved.«

»Mislim, da je pri sociološki opredelitvi sovražnega govora ključno družbeno razmerje.«

»Konstantno je treba gledati državi pod prste, ne glede na to, ali je leva, zelena, rumena, rdeča ali desna.«

»Da ne smemo pozabiti, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo in da to oblast ljudstvo lahko izvršuje tudi preko t. i. institutov neposredne demokracije, česar ni mogoče kar a priori omejiti.«

»Jaz bi rekel, da ja, imamo orodje; orodje, da tako oblast zamenjamo. To je najmočnejše orodje.«

»Imamo pa tudi orodje prava. A pravo je šibko in odvisno od tistih, ki ga uresničujejo, odvisno je od tistih, ki se obračajo na sodišče, tistih, ki se pritožijo, se obrnejo na ustavno sodišče ali na evropsko sodišče za človekove pravice.«

»Oblast je razdeljena, ne more ena veja oblasti rušiti odločitev drugih vej oblasti.«

»Veste, v takšni situaciji bi človek v razvitih demokracijah pričakoval več ne samo razumevanja, ampak tudi znanja s področja človekovih pravic.«

»So covidna kriza in vsi ukrepi po celotnem svetu zarezali v človekove pravice, mnoge pravice in svoboščine so stopile v ozadje.«

»Verjamem pa, da bomo, ko bo ta kriza mimo, demokratične vrednote še utrdili in da bo raven človekovih pravic prišla na raven, kakršna je bila pred krizo.«

»Veste, velikokrat pravniki uporabimo prispodobo kuhane žabe za nekaj takšnega.«

»Nikakor in nikoli se ne smemo navaditi na kratenje osnovnih človekovih pravic.«

»Te dokumentacije nam niso posredovali, zato smo zaprosili tudi epidemiološki kolegij na NIJZ-ju, pa so nam ravno tako izdali odklonilno odločbo, uspeli smo dobiti samo zapisnike strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, iz katerih izhaja, da vlada o nekaterih ukrepih sploh ni odločala, sploh pa niso o tem odločali tedensko.«

»Tehnične osnove za avtonomna orožja so že povsem razvite. Nobena dodatna inovacija ni potrebna za scenarij, kot je napad malih brezpilotnikov, ki napadajo v roju in na podlagi prepoznave obrazov izbirajo, koga bodo napadli.«

»Velikanska razlika je med človeško zavestjo, človeškim načinom odločanja in 'odločitvami', ki jih bo sprejemal še tako napreden sistem umetne inteligence. Človeško odločanje je vedno kontekstualno, vedno lahko upoštevamo nove dejavnike, nasprotno pa to za tudi najnaprednejše sisteme umetne inteligence ne velja.«

»Dilema evropske skupnosti je to, da lahko avtonomna orožja sicer prepovemo, toda druge države jih bodo vseeno uporabljale.«